OTOK GORGO – SKRAJNO KRILO ITALIJE
V prvih fazah prve svetovne vojne je Gradež gostil bazo 1. eskadrilje hidroletal, ki je bila najbližje frontni črti. Od tam so lahko učinkovito nasprotovali avstro-ogrskim hidroletalom, nameščenim v Trstu.
Sprva je eskadrilja razpolagala le z dvema hidroletaloma Macchi L.1 za opazovalne naloge. Februarja 1916 je enota dobila tudi ofenzivno vlogo, saj so ji dodelili francoske pilote in šest hidroletal FBA ter v Gradežu zgradili velik hangar.

Julija 1915 so na otoku Gorgo določili drugo pristajalno mesto za letala. Izkoristili so vodno površino med otokom in nasipom ceste Belvedere–Gradež za vzletanje in pristajanje na vodi ter kot zaščito pred burjo.
15.decembra 1916 je bila ustanovljena 2. eskadrilja hidroletal Kraljeve vojske, ki je podpirala operacije na Krasu in v spodnjem Posočju. Spomladi 1917, ko se je 1. eskadrilja Kraljeve mornarice preoblikovala v 253. eskadriljo z devetimi letali Macchi L.3, je mornariški inženirski korpus na otoku Gorgo zgradil umetni kanal, zaščiten pred valovi, ki je služil kot steza za vzletanje in pristajanje na vodi.

Federico Martinengo je bil poveljnik eskadrilje od novembra 1916 do avgusta 1917. Vodil je bombardiranja in izvidniške polete proti avstro-ogrskim ciljem ter ščitil britanske monitorje v bližini Trsta.
Prvo svetovno vojno je končal kot letalski as s petimi uradno priznanimi zmagami. Prejel je dve srebrni medalji in vojni križ. Na trup svojega hidroletala je dal naslikati simbol zmaja, ki je danes znak fregate italijanske vojne mornarice, poimenovane po njem.

Na otoku je deloval tudi Luigi Rizzo, poveljnik flotilje MAS, znan po potopitvi avstro-ogrskih bojnih ladij Wien in Szent István ter po znameniti akciji v Bakarju (Beffa di Buccari). Na otoku je spoznal in se poročil z domačinko Giuseppino Marinaz.

Otello Cavara, novinar in pilot hidroletal na Gorgu, je v reviji La Lettura (1. november 1917) zapisal, da je Gabriele D’Annunzio pogosto obiskoval bazo na Gorgu in tamkajšnje eskadrilje poimenoval »Skrajno krilo Italije«.

D’Annunzio je letel kot opazovalec s pilotom Luigijem Bologno. 16. januarja 1916 je njuno letalo Macchi L.1 zaradi okvare motorja doživelo nesrečo pri pristajanju na vodi v Gradežu. D’Annunzio je utrpel poškodbo glave in zaradi odstopa mrežnice oslepel na desno oko. Med okrevanjem je napisal roman Notturno.

Otok Gorgo je tako postal izjemno stičišče usod, kjer so se prepletala življenja velikih pesnikov, letalskih asov, legendarnih poveljnikov in novinarjev. Prav tukaj pa se je rodilo tudi prijateljstvo, ki je zaznamovalo zgodovino italijanske industrije: prijateljstvo med Giovannijem Ravellijem, Giorgiem Parodijem in Carlom Guzzijem.

Njihova nerazdružljiva vez se je rodila na otoku Gorgo ob letalskem oporišču, kjer sta Ravelli in Parodi služila kot pilota, Guzzi pa kot strojni podčastnik. Slednja dva sta kmalu zatem postala ustanovitelja legendarnega motociklističnega podjetja Moto Guzzi.
Carlo Guzzi, rojen leta 1889 v Milanu, je pred vpoklicem pridobival izkušnje v oddelku za preizkušanje letalskih motorjev podjetja Isotta Fraschini. Leta 1917 je bil premeščen v Gradež kot strojni podčastnik.

Skupaj z Giorgiem Parodijem, nekdanjim prostovoljcem v mornarici in pozneje opazovalcem na hidroletalih, ter Giovannijem Ravellijem, motociklističnim dirkačem in pilotom, je zasnoval novo povojno motociklo, ki bi bila boljša od vseh tedanjih motociklov.
Guzzi je skrbel za tehnično zasnovo, Parodi za financiranje, Ravelli pa naj bi bil testni voznik. Žal je Ravelli avgusta 1919 umrl v letalski nesreči. V njegov spomin sta prijatelja v simbol znamke vključila orla z razprtimi krili.
Prvi prototip, G.P. iz leta 1919, je imel vodoravni enovaljni motor s štirimi ventili v glavi.

Kasneje sta Giorgio Parodi in Carlo Guzzi izbrala enostavnejšo rešitev ter začela proizvajati model Normale, ki je imel dva ventila, moč 8 KM in največjo hitrost 80 km/h.
15.marca 1921 je bila ustanovljena družba S.A. Moto Guzzi s kapitalom Emanuela Vittoria Parodija, očeta Giorgia Parodija. Uprava je ostala v Genovi, operativni sedež pa je bil postavljen v Mandellu del Lario.

Istega leta je novi motocikel sodeloval na reliju Sever–Jug z Mariom Cavedinijem in Aldom Finzijem ter dosegel zmago v svoji kategoriji na dirki Targa Florio z Ginom Finzijem. S tem je utrdil komercialni uspeh in ugled tovarne.