Po devetih letih uspehov enovaljni dirkalni Moto Guzzi 500 C 4V ni bil več kos vse močnejši konkurenci. Carlo Guzzi je zato zasnoval povsem nov dvovaljni motor, pri katerem je obstoječemu 250-kubičnemu valju dodal še drugega pod kotom 120 stopinj. Tako je nastal inovativen in zelo zmogljiv motocikel, ki je hitro dosegel uspehe tako na dirkališčih kot na vzdržljivostnih preizkušnjah.
Z njim so zmagovali številni vrhunski dirkači, med njimi Stanley Woods, Omobono Tenni, Bandini, Sandri, Pigorini in Balzarotti. Tekmovalna kariera modela je trajala do leta 1951, ko je dosegel svojo zadnjo zmago.
V osemnajstih letih razvoja se motor ni bistveno spreminjal, saj je Carlo Guzzi vztrajal pri svoji zasnovi. Več novosti pa je doživel okvir. Leta 1935 je motocikel postal prva dirkalna Moto Guzzi z vzmetenim okvirjem, kar je bila inovacija inženirja Giuseppeja Guzzija, ki jo je najprej uvedel pri serijskih modelih.